V kosmičih in semenih smo našli žužke. Zaženimo paniko!

To ni zavajujoč, “click-bait” naslov. V zadnjem mesecu smo v določenih živilih, ki jih prodajamo, res našli nekaj “vsiljivcev”. Ko se to zgodi, seveda takoj naredimo vse potrebno, da ne prodajamo “črvive robe”: umaknemo takšno blago iz prodaje, obvestimo dobavitelje in morebitne stranke, ki so pred kratkim ta živila kupile.

Danes bom besedo posvetil temu, zakaj je dobro in logično, da se takšen pripetljaj kdaj zgodi.

V zadnjih desetljetjih smo se ljudje razvadili na industrijsko pridelano in predelano, pakirano hrano. Če v kupljeni solati najdeš polža ali črva v jabolku, je iz tega cel škandal, za trgovca in pridelovalca pa najhujša nočna mora. Zdi se, kot da nekateri celo komaj čakajo, da ga dobijo na krožnik (dobesedno in v prenesenem pomenu), saj takšne novice in objave na družbenih omrežjih vsi hitro pograbimo in se viralno razširijo.

Od kod pride torej takšna vnema, strah in razburjenje pred nič hudega slutečo ličinko molja?

Če redno zahajaš v Rifuzl veš, da se trudimo čim več stvari dobiti lokalno – predvsem zato, ker tako brez plastične embalaže pridejo tudi do naše trgovine. Pa tudi zato, ker vzpodbujamo lokalno gospodarstvo in prodajamo lokalno pridelana živila, ki so za nas, ljudi, najboljša, najbolj hranilna in je konec koncev tudi najbolj logično in naravno tako jesti.

Izdelke kupimo direktno od kmetov, tako da ne gredo skozi proizvodnjo predelave, pakiranja in dolgotrajnega skladiščenja. Pri takšnem procesu obstaja možnost, da jajčeca, iz katerih se mesece kasneje razvijejo v žitu ličinke (po domače črvi), pridejo že iz njive. Zdaj pa poglejmo, kaj to v praksi pomeni, saj implicitno vsebuje veliko informacij.

Če so jajčeca že na njivi, to pomeni, da je ta njiva odgovarjala že njihovim staršem in so se na njej tudi “pasli”. Če so veselo hrustali pridelek pomeni, da ta njiva ni bila škropljena s sredstvi za zatiranje škodljivcev. Kmet, lastnik njive, je tvegal (v primerjavi s sosodom, ki je škropil), da mu del pridelka pojedo žuželke, ki so po drugi strani tudi del ekosistema in odgovorne za to, da v naravi sploh kaj obrodi (zaradi opraševanja in stotero drugih nalog, ki jim jih je dala narava – so tudi hrana pticam in ostalim živalim naprej po prehranjevalni verigi). Prisotnost takoimenovanih škodljivcev je torej boljši pokazatelj, kot katerikoli certifikat, da je bila ta hrana pridelana na bolj naraven način, kot tista perfektna na pogled, a prazna po okusu, ki je nobena žival ali bolezen ne napade.

Skratka živila, ki jih nihče drug, razen človek, noče, so skrajno sumljiva. Če želiš jesti pristno naravno, se kakšnega žužka ali njegovega potomstva ne smeš bati, pač pa ga celo pričakovati!

Tudi jaz ne maram deliti hrane na krožniku z žužki

Seveda tudi jaz ne maram jesti hrane, katero so pred mano že hrustale kakšne ličinke. In če dobro pomislim, je tudi to čisto logično in naravno – zakaj bi jedel živila, iz katerih so ličinke že pojedle najboljše hranilne snovi in pustile le svoje iztrebke?

Zato v Rifuzlu skupaj z dobavitelji skrbimo, da je hrana neoporečna in brez “bibic”. To je sicer zaradi trgovine brez embalaže težje, kot navadnim trgovinam, a te lahko v nekaj iztočnicah pomirim, da po nepotrebnem ne pustimo ličinkam, da bi nam jedle zaloge:

  1. Potencialno pokvarljiva živila že takoj ob dobavi prestavimo v neprodušno zaprte HACCP posode, certificirane za shranjevanje živil. S tem preprečimo, da četudi z določenim živilom pridejo v naše skladišče vsiljivci, uničijo le to živilo in se ne morejo širiti naprej.
  2. Skladišče (še posebej poleti) držimo na kar se da nizki temperaturi – tako se procesi razvoja in razmnoževanja ne začnejo ali pa se vsaj upočasnijo.
  3. V dozirnikih in posodah v trgovini nimamo velikih količin živil, da ta niso izpostavljena nezaželenim “plenilcem”, soncu, višji temperaturi. Namesto tega jih večkrat polnimo, nekatere celo večkrat na dan.
  4. Redno preverjamo naše skladišče in zaloge, skrbimo za visok nivo higiene dozirnikov, lopatk, posod za shranjevanje živil in celotne trgovine.
  5. Če pride do “žuželčjega napada”, takšno živilo takoj umaknemo iz prodaje, izoliramo in obvestimo dobavitelja.
  6. Na našem računu najdeš povezavo do obrazca za povratno informacijo, da nam lahko na anonimen ali neanonimen način vedno sporočiš, če kaj s kupljenimi izdelki ni OK in lahko mi naprej ustrezno ukrepamo, še isto minuto.

Konec koncev, če je bila krivda na naši strani, živila z žužki prinesi nazaj in bodisi vrnemo kupnino, zamenjamo ali izdamo dobropis (kot smo to že naredili in dokazali s kokicami).

Reklamacijo priznamo z računom (od koder lahko vidimo datum nakupa) in zgolj v primeru, da potrdimo prisotnost ličink že v našem skladišču. Ob toplih dnevih in nepravilnem skladiščenju doma (izven neprodušno zaprtih kozarcev ali drugih posod za shranjevanje živil) je namreč zelo mogoče, da ličinke pridejo do živila in se razmnožijo kasneje, ne v Rifuzlu. V tem primeru reklamacije seveda ne moremo priznati, saj bi lahko šlo za zlorabo.

Zato ti za nakupovanje, predvsem pa shranjevanje živil doma najbolj priporočamo steklene kozarce z navojem ali na patent (oboje lahko kupiš tudi pri nas), ki preprečijo širjenje škodljivcev v hrani. Če stvari kupiš v papirnati ali pletneni vrečki, ti vsekakor svetujemo, da jih doma pretreseš v posode ali kozarce, ki jih lahko neprodušno zapreš. Zaupamo pa ti še en trik – če suha živila zamrzneš za en teden, bo zamrzovanje uničilo vse morebitno prisotne ličinke. 😉

Stran pa ne bomo metali

Zgodba še ni zaključena. Kaj se zgodi z reklamiranimi živili? Zaradi tega, ker sodelujemo direktno s kmetijami in pridelovalci, je ta del zgodbe tudi veliko boljši kot v konvencialni proizvodnji in trgovini.

Navadno morajo takšna živila na uničenje – sežig ali kaj podobnega. Naši kmetje pa jih vzamejo nazaj in uporabijo za krmo svojih živali, recimo krav, kokoši, prašičev. Tako ta hrana, ki sicer z njo ni nič narobe, ne gre v nič. Zero waste v najboljšem pomenu besede.


Tako, pa smo se skupaj prebili še čez eno zgodbo iz Rifuzlovega ozadja. Zdaj veš, da zaradi črvičkov v kosmičih ali semenih ali jabolkih ne boš umrl-a, ampak boš vedel-a, da so res tako dobra in kakovostna, kot trdimo. Kvečjemu ti bodo bolj škodovali žito, sadje in zelenjava, ki jih še ličinke moljev nočejo.

Če ti je bil zapis všeč, bomo Rifuzlčki veseli, če ga deliš na Facebooku, da še drugi izvedo za nakupovanje kvalitetne, lokalne hrane, brez nastajanja odpadkov.

Prihaja Rifuzlov dan odprtih vrat! 🤗

13. septembra pridi na brezplačen Rifuzlov dan odprtih vrat, kjer boš pokramljal-a z Rifuzlovimi dobavitelji, poskusil-a kakšno od njihovih dobrot, se naučil-a živeti z manj odpadki in še mnogo več. 🎉 Prijave že potekajo!

Več o dogodku
Zgodbe iz ozadja

Pusti komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Nazaj
Postani del Rifuzlove ekipe za eno popoldne!
Naprej
Od zdaj v Rifuzl tudi po lokalno, svežo zelenjavo 🥬🥒🥕