Shopping cart
0,00 €

Kako sva v enem tednu dopusta proizvedla le za pest plastičnih odpadkov

“Ko grem jaz na dopust, ne bom še okoljevarstvenik”, jasno in glasno pove Flegmež v tem videu, ki smo ga posneli s Curry and Love. Morda se ti res zdi odveč, da se boš na težko prigaranem in dočakanem dopustu moral ukvarjati še s tem, kako potovati in dopustovati naravi čim bolj prijazno. A s takšnim pristopom in mišljenjem smo zasvinjali že praktično vse lepe kotičke na naši Zemlji. Imamo pa le eno. Zato je napočil (skrajni) čas, da flegmež v nas naredi kakšen korak tudi v smeri bolj trajnostnega potovanja in preživljanja dopusta. 🏝

Z namenom da zmanjšava odpadke, sva z Manco v zadnjih nekaj letih toliko spremenila najin življenjski stil, da nama je neprijetno že ob misli, če bi na dopustu na veliko polnila koš za smeti s plastiko 🚮. Predvsem pa je iz zero waste načina življenja prikapljalo toliko pozitivnih sprememb (za telesno in mentalno zdravje, denarnico 💸, nova prijateljstva, doživetja), da se nama zdi neumno, da se ne bi še na potovanju potrudila, da proizvedeva kar se da malo plastičnih (pa tudi drugih) odpadkov.

Nenazadnje se je ideja za Rifuzl rodila na enem izmed dopustov, na plaži v Grčiji. Dokončna odločitev, da se podava v odprtje trgovine brez embalaže v Sloveniji, pa na backpackingu po Indoneziji. 🌏

Na potovanjih sigurno vsak od nas proizvede še več odpadkov kot doma. Ko smo doma, vemo kje lahko nakupujemo brez embalaže, voda v Sloveniji je praktično povsod pitna, lahko si kuhamo v domači kuhinji 🍲, … na potovanju je vse to precej težje, na urniku imaš druge zadeve in odkrivati vso logistiko le za teden ali dva se zdi preveč naporno 😥.

V tem članku želim deliti s tabo najine konkretne izkušnje in podvige, ki sva se jih lotila, da sva proizvedla kar se da malo odpadkov na najinem zadnjem potovanju – v enem tednu se jih je nabralo le za eno pest.

Toliko plastičnih smeti sva pridelala v enem tednu – še med temi je precej papirnatih računov in nekaj robčkov.

V januarju sva se odpravila na Lanzarote 🌋 – Manca za en teden, jaz za dva. V prvem tednu sva živela v majhnem studiu (garsonjeri), drugi teden pa sem živel v hiši, skupaj z lastnikom studia.

Vse se začne pri pripravi

Največ lahko narediš, če se že doma začneš pripravljati na potovanje in premisliš, kaj vse lahko vzameš s sabo, da ne boš potreboval na poti kupovati in uporabljati stvari za enkratno uporabo. S seboj sva vzela kar nekaj hrane iz Rifuzla, recimo: 

Presna ploščica in mešanica lešnikov, manga, orehov, kakavovih zrn, suhega sadja v ponovno uporabljeni embalaži.

Vso to hrano sva spravila in zavila v:

Ter vzela s seboj tudi dve žvilici, da sva hrano lahko pojedla na poti.

Je res, da gre za dodatno prtljago, a vse našteto so uporabne stvari za vsakodnevne nakupe sadja, zelenjave in ostalih živil. In v te posode sva si pripravljala dnevne malice za raziskovanje otoka Lanzarote 🗺. Dodatna prednost: s seboj sva že imela dovolj visoko kvalitetnih in hranljivih živil za pripravo nekaj kosil/večerij, tako da ni bilo potrebno najprej iz letališča zaviti v trgovino.

Zero waste na letalu ✈️

Na letalu sva bila tokrat prvič res dobro opremljena, tako da nisva sprejela niti pijače, niti hrane. Potovala sva z nizkocenovnim prevoznikom (reklame ne bom delal), tako da sta na srečo bili hrana in pijača za doplačilo in sva z veseljem “munčala” pripravljene testenine 🍝, ki sva si jih pripravila že doma v posode za hrano. Vodo pa sva si po “security checku” natočila kar na WC-ju letališča v Benetkah v svoji flaši.

Ko je Manca iz torbe potegnila testenine, so se k nama zavidljivo obračale glave ostalih sopotnikov na letalu 🍝🙄

Če potuješ dlje in si hrane ne želiš pripraviti, vzemi na letalo vsaj svoj pribor. Najbolj praktičen in sigurno dovoljen je lesen spork iz bambusa.

♻️ Kar se odpadkov tiče prišparano: nekaj plastičnih kozarčkov za vodo ali druge pijače, en komplet plastičnega pribora in obrok letalske hrane, kjer je vsaka mini stvar zavita v plastičen ovoj.

🤑 Strošek: ceneje, kot kupovati vodo in hrano na letališču ali na letalu.

🌱 Zdravje: vsekakor boljša hvaliteta hrane in bolj hranljiva, kot letalska hrana.

Brez plastenk vode na otoku, kjer še domačini pijejo kupljeno vodo 💧

Na prejšnjem potovanju v Maroko sem sklenil, da kupim filter za vodo, da mi je ni potrebno kupovati, ko potujem v kraje, kjer voda ni pitna (v tistem delu Maroka ni bila in sem potem kupoval plastenke, koncepta reciklaže pa tam ne poznajo). Na Lanzarote je voda iz pipe v resnici pitna, a jo pridobivajo z razsoljevanjem morske vode in zato vsebuje veliko mineralov in je slabšega okusa. Čeprav filter, ki sem ga kupil, filtrira le bakterije, je bila voda dejansko boljšega okusa, ko sem jo prefiltriral. Dejstvo pa je tudi, da se naše telo že v tako kratkem času, kot je en teden, privadi na nov okus in drugi teden se mi je voda zdela povsem normalnega okusa.

Meh za vodo z mehanskim filtrom

Na internetu sem našel podatke, da je razsoljena voda problematična na dolgi rok, saj se ti lahko zaradi velike količine mineralov naredijo ledvični kamni, a to naj bi bil proces, ki traja leta, zato za nas, ki kot turisti potujemo za največ nekaj tednov, nima vpliva. Z domačinom, pri katerem sem živel, sva tudi en večer debatirala, če je morda “nepitnost” vode umetno ustvarjena, da vsi na otoku kupujejo drago vodo iz trgovine?

Prijatelj, ki več mesecev vsako leto z družino preživi na tem otoku v Atlantskem oceanu, nama je povedal, da je vodo mogoče dobiti tudi v povratnih steklenicah, vendar je ta opcija na voljo več ali manj le lokalcem. Namreč steklenic se ne da kupiti v trgovinah, pač pa obstaja podjetje, ki ti po naročilu steklenice pripelje na dom. In če nisi lokalec, se je s tem podjetjem praktično nemogoče dogovoriti, da ti dostavijo vodo. Še oni, ki vsako leto več mesecev preživijo na Lanzarote, so se stežka dogovorili.

V gostilnah imajo vodo v steklenicah. A ravno, ko sva se navadila na to dejstvo, so nama proti koncu tedna v eni gostilni prinesli vodo v plastenki. To plastenko sva potem vzela s seboj in jo uporabljala še kot dodatno flašo. Tako sva na koncu po pomoti pridelala eno plastenko vode 🤭.

Ločeni zabojniki za steklenice na Lanzarote so, zato sva jih pridno zbirala in odlagala tja.

♻️ Kar se odpadkov tiče prišparano: vsaj 2 litra na osebo na dan, 4 litri * 7 dni = 28 litrov = 19 plastenk vode.

🤑 Strošek: ena plastenka stane cca 1 eur, torej sva že v prvem tednu prišparala 20 eur le za vodo.

🌱 Zdravje: morda je razsoljena voda res slabša, kot kupljena, vendar za tako kratek rok, kot je nekaj tednov, ne igra posebne vloge. Jaz nisem imel nobenih težav.

Hrana, kuhanje in biološki odpadki 🍚

Rifuzl nahrbtnik/vrečka na lokalni tržnici

Večino hrane sva si pripravila sama, nekaj malega sva tudi jedla zunaj. Lanzarote je izrazito puščavski otok, večinoma brez dodatnega namakanja tu rastejo po črnih, vulkanskih skalah le lišaji, pa tudi kakšen kaktus in manjši grmički. Vendar če tla dobijo le nekaj malega vode, hitro na njih kaj zraste, saj je prst ognjeniškega nastanka ena najbolj rodovitnih, zaradi visoke vsebnosti mineralov 🌋.

Od živinoreje sva opazila le koze in našla v trgovinah tudi lokalne kozje jogurte, pakirane v steklo, ki sva jih imela za zajtrke 🐐. Lokalna hrana so tudi ribe, ki sva jih v zadnjem letu doma praktično nehala jesti, tu pa so vključene v večino njihovih tradicionalnih jedi 🐟. Kupovala jih nisva, sva si pa privoščila tradicionalno paello v eni izmed restavracij.

🍊 Okusne pomaranče v recikliranko, 🥚 jajca v embalažo za jajca.

Na otoku ni zabojnikov za biološke odpadke. Mečejo jih med mešane odpadke. Sicer je res, da se bodo biološke smeti na smetišču tudi med ostalimi odpadki razgradile, vendar je proces neprimerno daljši, poleg se bo sproščal toplogredni plin metan, smetnjaki bodo bolj polni in ne bodo tako uporabne, kot če iz njih nastane humus za rastline v naravi.

🌵 Plodove kaktusa opuncija sva nabrala kar ob peš poteh, banane kupila na tržnici. 🍌

Ko so pošle zaloge, ki sva jih prinesla s seboj iz Rifuzla, sva nakupila sadje, zelenjavo, jajca, sir, marmelado (iz kaktusov) in med na lokalni tržnici, v klasični trgovini pa kruh, kozje jogurte (v stekleni embalaži) in sol (v plastični embalaži), ker jo je v stanovanju zmanjkalo. Sadje in zelenjava sta bila večinoma iz drugih, bolj zelenih Kanarskih otokov (mmmm, končno dober in lokalen mango, banane, pomaranče, pasijonke). Ko sva imela možnost, sva kupila ekološko pridelano, da tudi organski ostanki za kompost ne vsebujejo strupenih pesticidov. 

Manca nama pripravlja pozno kosilo

Organske odpadke sva tako 2-3 dni zbirala na kuhinjskem pultu, potem pa sem jih odnesel ven iz naselja in zakopal pod kakšen puščavski grmiček, kjer bodo kmalu segnila in tako hrana za kserofite. Zakaj zakopal? Prvič zato, da ne izgleda, kot da se tja meče smeti in bi potem ostali mimoidoči začeli tja metati ostale odpadke. Drugič zato, da odpadki hitreje segnijejo, ker so skupaj in jih sonce ne posuši. Tretjič pa zato, da jih veter ne razpiha naokoli.

Cerimonialni pokop ostankov odličnega manga in njemu podobnih sadežev 🥭

Zajtrke in večerje sva si pripravljala sama. Večinoma sva kupovala kruh, ki se ga je dalo dobiti v vsaki manjši trgovini in sva ga kupovala v svoji platneni vreči.

Še celo bonbone na rinfuzo sva našla! 🍬

Ker zero waste perfekcionizem marsikoga od zmanjševanja odpadkov odvrne, se nama zdi prav, da pokaževa tudi, kako midva nisva 100% “picture perfect”. Ko nama je zapasal sladoled, sva si ga kupila – sicer kornet v papirju, pa vseeno. Z bonboni je isto, niso najbolj zdravi, a včasih pade cuker 😜

Ko pade cuker, pridelamo nekaj smeti 🍦😬

Manca je našla zero waste trgovino na otoku. Imenuje se Biomeco, in ob obisku sva se založila s sejtanom, sadnimi sokovi in arašidovim maslom. Na srečo sva tam tudi ujela lastnico Diano, s katero smo izmenjali nekaj izkušenj in idej. Škoda edino, da ne prodajajo živil na rinfuzo, pač pa le čistila in veliko zero waste izdelkov, kot so jekleničke, slamice in zobne ščetke iz bambusa, trdi šamponi, kozmetika, …

Ogled trgovine Biomeco v vasici San Bartolomé
Levo Diana, lastnica Biomeca, na desni rifuzlova odprava

♻️ Kar se odpadkov tiče prišparano: nobenih plastičnih vrečk, le stekleni kozarci od jogurta so imeli plastično zaščito pred odpiranjem.

🤑 Strošek: po izkušnjah iz najinega življenja doma so lokalno in ekološko pridelana živila boljšega okusa in bolj hranljiva. Ker sva zaradi nakupovanja brez smeti nehala kupovati “junk food” in ker paziva, da nič hrane ne vrževa stran, se je takšen način nakupovanja pri nama izkazal za cenejšega. Pa še lokalno gospodarstvo sva podprla.

🌱 Zdravje: lokalna, sveža hrana je po kvaliteti neprimerno boljša od tiste, ki več let počiva v skladiščih.

Kozmetika, higiena, krema za sončenje 🚿

Trdo milo, šampon in deodorant v ponovno uporabljenih lončkih 💦

S seboj sva imela trdo milo Odori in šampon za lase Kozmetike Meze. Oboje sva za potovanje shranila v manjše kovinske posodice, ki sva jih imela že dolgo spravljene od bonbonov ali druge kozmetike (uporabi, kar imaš ♻️).

Zobno pasto sva imela v malih plastičnih tubah – ja, na prvo žogo popolno nasprotje zero waste – a so to tube, ki sva jih dobila po čudnem naključju že veliko let nazaj, ker jim je pretekel rok trajanja in bi jih podjetje vrglo v smeti. Seveda še leta kasneje z njimi ni nič narobe in jih šparava zaradi praktičnosti ravno za potovanja. Nikoli ne pozabi, da je eno od pravil zero waste-a tudi, da uporabiš tisto, kar že imaš. Narediš namreč več škode, kot koristi, če stran vržeš še čisto dobre zobne paste in si kupiš takšne v steklenem lončku. Ko je enkrat stvar narejena, jo uporabljaj, dokler lahko, tudi če ni ravno idealna za hvaljenje po Instagramu!

Naravni deodorant Amon in Anis sva imela v majhnem, vračljivem steklenem lončku (glej sliko zgoraj).

Ne postani zero waster čez noč! Porabi do konca, kar že imaš. ☀️

S sončno kremo je zgodba podobna kot za zobno pasto. Izpred davnih časov imava še vedno kremo za sončenje v plastični tubi, ki jo morava najprej porabiti, preden bova uporabljala naravno sončno kremo v steklenem lončku od Amon in Anis.

♻️ Kar se odpadkov tiče prišparano: pri milu, šamponu, deodorantu ni embalaža oz. je embalaža vračljiva. Pri zobnih kremah in kremah za sončenje uporabljava stare, dokler jih še imava.

🤑 Strošek: podobno kot za živila, kvalitetna in naravna kozmetika je dražja, a drži dlje in je vredna svoje cene. Ne opažava, da bi zaradi okolju prijaznejših izdelkov zapravila več denarja. Prav tako sva vzela na potovanje to, kar uporabljava že doma in nisva kupovala dodatnih stvari.

🌱 Zdravje: milo, šampon in deodorant naravnih, lokalnih sestavin, ki so boljši za naše zdravje in veliko bolj kvalitetni. Zobna pasta in sončna krema večjih proizvajalcev, dokler ne porabiva.

Izbira lokacije 🌍

Lanzarote – otok ognjeniškega nastanka, ob katerega ves čas butajo valovi Atlantskega oceana 🌊

Poleg tega, koliko smeti (ne) bova pridelala, sem na potovanju dosti razmišljal tudi, kakšen bolj splošen odtis ima to potovanje – v smislu CO2 ipd.. Lanzarote je otok, ki dobi zelo malo padavin in je zato puščavski 🏜. Turizem pa je prinesel denar, ki omogoča, da tudi sredi puščave zraste igrišče za golf s perfektno travico ⛳️, ki je temno zelena 365 dni v letu.

Vsekakor Lanzarote ni najboljša destinacija, kar se tiče vložka energije, da smo ljudje iz tega otoka naredili okolje, ki je človeku prijazno za bivanje. A nihče ni popoln in to je bil eden od kompromisov, ki sva jih sprejela. In vsekakor eden od kompromisov, če se še vedno želim ukvarjati z mojim najljubšim športom – windsurfanjem 🌬🏄‍♂️🌊 – ki je najboljši ravno na takšnih destinacijah.

Ker pa svet ni črno-bel (hja no, če pogledaš te slike, izgleda kar precej črn), je potrebno povedati še pozitivna dejstva. Zaradi ugodne klime in prijetnih 20 ºC skozi celo leto, tu praktično ne poznajo koncepta ogrevanja/hlajenja hiš in stanovanj, kar pomeni izjemne prihranke izpustov CO2 skozi celo leto.

Airbnb studio, kjer sva živela (na desni)

Za bivanje je Manca našla na Airbnb apartma, kjer sva si lahko kuhala in pripravljala hrano. Rada stanujeva v pristnih airbnb studijih, kjer spoznaš lastnike, ker od njih veliko novega izveš, spoznaš nove ljudi in vzpodbujaš lokalno gospodarstvo. Hoteli so dostikrat v tuji lasti, vsekakor pa nama nikakor niso všeč. Na splošno se izogibava turističnih krajev (ironično, saj sva sama turista 🤷‍♂️😅).

♻️ Kar se odpadkov tiče prišparano: še vedno sva uporabila letalski prevoz, a je to bil direkten let v polnem letalu, na katerem nisva proizvedla smeti.

🤑 Strošek: precej ugodni leti iz Benetk.

🌱 Zdravje: ukvarjanje s športom (planinarjenje 🏃‍♀️, surf 🏄‍♂️, windsurf) in večeri na plaži 🌅 brez telefona – neprecenljivo!

Kaj pa je tvoj nasvet? ☝️

Ko enkrat začneš zmanjševati smeti na potovanju (in vsakdanjem življenju), se boš kar težko ustavil-a. Po najinih izkušnjah nove ideje kar letijo, pa še v izziv so nama in vedno se dobro počutiva, ko narediva nek nov korak.

Veselje ob zmanjševanju odpadkov na potovanju 😘

Upam, da ti bo ta zapis v pomoč pri planiranju za naslednje potovanje in da sva ti dala kakšen nasvet, ki ga boš poskusil-a v praksi. Samo opozarjam: zgornji nasveti so lahko nalezljivi in ko enkrat začneš, ne bo več poti nazaj!

Če pa se še ti spomniš kakšnega uporabnega nasveta, kako potovati z manj odpadki, pa ga vsekakor napiši v komentarju spodaj!

In seveda, obvezno moraš pozabiti deliti ta članek s svojimi prijatelji na Facebooku in Instagramu! 😂

Ti je bil članek všeč? 🤗

Prijavi se na Rifuzlove novičke - dobiš jih max 2x mesečno na svoj email. Pošljemo našo novo ponudbo, povabimo na kakšen dogodek ali pošljemo povezavo do novega članka, kot je ta.

Prijavi se tukaj
Zero waste življenje

Komentarji

  • Metka ,

    Pozdravljena, Manca in Primož.

    Vsekakor je tole izjemno simpatičen, izčrpen in pohvale vreden zapis. Cenim vajin trud pri bolj trajnostnem načinu življenja in se učim od vaju. 🙂 Vendarle pa želim poudariti, da je nezanemarljiv ‘odpadek’ vajinega dopusta ogljični odtis, pridobljen z vožnjo do Benetk in predvsem letalskim prevozom na otok in nazaj. Seveda razumem, da si včasih moramo privoščiti in videti svet, ki je tako zanimiv in vznemirljiv, a vendar je količina CO2-ja, preračunana le za vajin delež (2 sedeže na letalu) tolikšna, da žal izniči ves (vsaj enoletni) trud pri izogibanju nastajanja odpadkov in trajnostnemu vsakdanu. Seveda to ne pomeni, da se zato, ker nekam letiš z letalom, potem tudi vse druge stvari ‘ne izplačajo več’, ker, hej, škoda je narejena, želim le opozoriti, da je naš vpliv na okolje širši in globlji kot le (ne)proizvajanje novih odpadkov ali kuhanje lastnih obrokov.

    • Primož Cigler ,

      Hvala Metka za komentar in razmišljanje!

      Se strinjam z napisanim in zato sem tudi ta vidik vključil v članku, saj sem tudi sam o tem precej razmišljal. Če sem čisto iskren, ogljičnega odtisa (za letalski prevoz ali pa kakšnega drugega) sploh ne znam izračunati, tako da težko komentiram, koliko je posamezne (ne)prispevke možno primerjati med seboj.

      Je pa dejstvo, da če gremo na zelo kritično raven, potem lahko tudi v vsakdanjem življenju hitro najdemo ogromno stvari, ki so sporne s stališča ogljičnega odtisa – morda manj, morda pa še celo bolj, kot let z letalom. Ogrevanje stanovanja? Vsakodnevno tuširanje? Topla voda? Jesti meso ali sploh živalske izdelke? Jesti lokalna jajca ali avokado iz Čila? Kaj pa telefon ali računalnik, na katerem beremo ta zapis in komentarje? Se sploh kamorkoli in kakorkoli voziti (tudi javni prevoz je škodljiv)? Nenazanje, imeti otroka? Ali sploh še živeti? Gledano celostno so po mojem vse to relevantna vprašanja, kar zadeva prispevek vsakega izmed nas na ogljični odtis.

      Na neki točki si vsak postavi mejo in se odloči, koliko bo (ne)prispeval k problematikam omenjenim zgoraj. Če še koga s svojim pozitivnim početjem navduši, je “izplen” še toliko večji. Najlažje pa je seveda takoj obupati in zaključiti, vse skupaj nima smisla. Pa ne mislim nič slabega, le nadaljevati sem hotel razmišljanje v tej smeri. In kot sem začel ta komentar in omenil tudi v članku, se strinjam s tabo!

    • Audrey ,

      Živjo,

      Super pridna sta!
      Mislim, da s takšnim mindsetom, česa vse nismo naredili idealno ne pridemo prav daleč.
      Vsak se potrudi v dani situaciji maskimalno kot gre.
      Drugače bi pa navezala, da predstavlja celoten transport (ves letalski prevoz, avtomobili, itd) le 10-15 % vseh izpustov, glavni krivec za nastalo situacija pa kmetijstvo oz. živinoreja.
      Če zmanjšaš ali eliminraš uporabo živil živalskega izvora si naredil ogromno. En sam košček mesa ima za seboj 2500 l vode in precejšnji ogljični odtis..

      Zelen pozdravček,
      A

  • Pusti komentar

    Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

    Nazaj
    Kako sva v enem tednu dopusta proizvedla le za pest plastičnih odpadkov
    Naprej
    Prepolni januarski smetnjaki – kdo ni opravil svojega dela?