Cene v Rifuzlu

Dajmo tokrat rečt' eno o tem, o čemer se trgovci na splošno neradi pogovarjajo/mo - o cenah. Ker pa nimam kaj za skrivat, z veseljem delim Rifuzlovo stališče glede naše cenovne politike in odgovorim na nekaj vprašanj, ki se nenehno ponavljajo.

Članek je nastajal dolgo časa, saj se različnim komentarjem o cenah nismo mogli izogniti. Predvsem v prvih mesecih po odprtju, je dostikrat kdo "zalutal" v trgovino, našel kakšen specialen artikel višjega cenovnega razreda in s komentarjem: "Uff, imate pa navite cene!" odvihral iz trgovine.

In ja, seveda sva si na začetku te komentarje z Manco zelo gnala k srcu, a bolj kot je čas tekel, manj jih je bilo, vse več pa pohval glede same trgovine, koncepta in tudi cen. Na vprašanja v stilu: "Zakaj imate takšne cene?" ali "Zakaj je [vstavi poljuben izdelek] pri vas dražji, kot pa ga dobim v [vstavi poljubno nizkocenovno trgovino]?" ni enoznačnega odgovora, predvsem pa se po navadi ne da odgovoriti z enim stavkom.

Po slabem letu obstoja se mi zdi prav, da si vzamem čas, da odgovorim na nekatera vprašanja, ki ste jih pogosto zastavili obiskovalci v trgovini, pa tudi v komentarjih in sporočilih širom spleta.

"Kako so lahko cene pri vas višje, če so izdelki brez embalaže?"

Zelo dobro vprašanje, saj se zdi logično, da če kupimo zgolj izdelek, brez embalaže, bi moral biti ceneje. Tudi z Manco sva zmotno imela to isto prepričanje, preden sva se začela dogovarjati z dobavitelji, da bomo konkurenčnost cen v Rifuzlu dobili predvsem zaradi odsotnosti embalaže za enkratno uporabo. A sva se motila. In motiti se je človeško.

Prvi razlog, zakaj izdelki brez embalaže niso cenejši, kot pakirani je, da je plastična embalaža danes praktično zastonj in v večini primerov povsem zanemarljiv strošek. Plastiko izdelujejo iz nafte, bolj natančno iz frakcije, ki je v rafineriji odpadek, a ga lahko uporabijo za izdelavo različnih vrst plastike. Tako je cena plastike (v pravem pomenu, ne v prenesenem pomenu, kot naslov dokumentarca RTV SLO) za embalažo izredno nizka, praktično zastonj.

Drugi razlog je, da je danes veliko procesov pri pridelavi hrane že avtomatiziranih in del avtomatizacije je tudi pakiranje. Avtomatizacija proizvodnje omogoča cenejši izdelek, saj ni potrebno plačati ljudi za ročno pakiranje. Večja podjetja danes uporabljajo stroje, ki avtomatsko pakirajo v plastično embalažo in zaradi tega njihovih izdelkov sploh ne moremo ponuditi pri nas, ker še nismo dovolj velik partner za sodelovanje z njimi. In ker zaenkrat zakonodaja še ne omejuje tistih, ki s takšno embalažo onesnažujejo okolje, oziroma nagrajuje tiste, ki bi investirali v okoljsko primernejšo embalažo (stekleno, povratno, prodajo v rinfuzi), smo zaenkrat še ujeti v začaran krog. Na srečo se na obzorju kažejo sistemske rešitve, ki bodo v prihodnjih letih to spremenile, a o tem kdaj drugič.

Tako za naše sodelovanje zaenkrat ostajajo primerni manjši, lokalni izdelovalci in pridelovalci. Tisti, katerih izdelke že zdaj dobite pakirane v trajnostno embalažo in tiste, ki nimajo avtomatizirane proizvodnje in se zato lahko prilagodijo zahtevam naše trgovine. A to istočasno pomeni, da smo omejeni le na dokaj specifičen trg dobaviteljev za našo trgovino. 

Tretjič pa velja omeniti, da marsikdaj ljudje primerjamo jabolka s hruškami in to pač ne gre. Naša ponudba je zaradi tega, ker se je z lokalnimi proizvajalci mogoče dogovoriti za sodelovanje, pri katerem ne nastanejo odpadki in drugi negativni vplivi na okolje, omejena na izdelke srednjega in višjega kakovostnega razreda in temu ustrezna je tudi cena. Dobavitelji, ki sodelujejo z nami, so pravično plačani. Velik del naše ponudbe pa je tudi iz ekološke pridelave, ki je že sama po sebi dražja (manjši donosi, večji riziko).

Za tiste, ki jih cene in finančna plat trgovine brez embalaže zanima, sta tu še dve objavi od The Clean Kilo (UK) in Trash is for Tossers (ZDA). Pod vse napisano se lahko podpišemo tudi mi.

Konkretna primerjava: plastična embalaža za enkratno uporabo in povratna steklena embalaža

Imamo dobavitelje, ki pakirajo izdelke v steklo, jemljejo steklo nazaj, ga operejo in pripravijo za ponovno uporabo. Takšna primera pri nas sta recimo Ekosirarna Kukenberger ali Veganka (in mnogi drugi, a ta dva sem še posebej želel izpostaviti, saj sta se pred kratkim odločila, da bosta kljub višjim stroškom in več dela v celoti prešla na povratno embalažo). Poglejmo si primerjalno tabelo, kje vse nastajajo stroški v primerjavi s prodajo v plastični embalaži za enkratno uporabo:

Iz zgornje primerjalne tabele se na prvi pogled zdi nesmiselno, da bi se s povratno embalažo sploh ukvarjali. A na vsaj en vidik smo pozabili: na tisti manj viden vidik, na tisti račun, ki nam ga izda planet. Toni Kukenberger je v emailu vsem trgovinam, s katerimi sodeluje, na koncu obvestila, da 100 % prehaja na stekleno embalažo, zapisal:

In lepše kot to, ne znam zapisati. Še boljša rešitev bi bila, da bi imeli pralnico steklovine, kot sem to javno delil na mojem profilu.

"Pri kmetu/na tržnici/na skupnostnem naročanju dobim ta izdelek ceneje."

Tudi to pripombo včasih slišimo, nemalokrat v škodoželjnem tonu, češ: "Kako si drzne Rifuzl prodajati ta izdelek dražje, kot ga prodaja kmet na svoji kmetiji ali na stojnici!". A je neupravičena. Za manjše pridelovalce, ki prodajajo zgolj na tržnici, skupnostnem naročanju ali na kmetiji, je logično, da boš lahko njihove izdelke tam kupil ceneje (a niti ne vedno!). Od teh kmetov sva tudi z Manco kupovala še preden sva odprla Rifuzl, imajo manjše količine, ki jih bodo lahko vse prodali in nam nemalokrat njihove izdelke prodajo po isti ceni, kot jih kupi vsak drug.

Zakaj se mi torej ne zdi sporno, da kupimo od njih in prodamo v trgovini po višji ceni? Ker verjamem, da Rifuzl prinaša lepo mero dodane vrednosti, tako da:

• smo odprti 6 dni v tednu, od jutra do večera in imaš na ta način več svobode, kdaj greš po nakupih (večina zaposlenih ljudi nikoli ne more obiskati tržnice, ki je odprta le dopoldne),
• smo za marsikoga na priročni, stalni lokaciji (brezplačno parkiranje, bližina javnega prevoza ipd.),
• na enem mestu lahko opraviš celoten nakup in najdeš več, kot zgolj na tržnici ali na kmetiji, kar pomeni manj vožnje, manj časa in organizacije za nakupovanje in zato več časa za stvari, ki so bolj pomembne v življenju (ne bom sugeriral, kaj vse to je, a sem siguren, da v marsičem bolj uživaš kot v nakupovanju).

Nekateri raje cele dneve preračunavajo, iščejo kupone s popusti in se odpeljejo v 6 različnih trgovin, pa še na tržnico, da povsod kupijo tisto, kar je tam najceneje. Takšni tudi v Rifuzl pridejo po kakšen specifičen produkt, ki se je glede na njihovo analizo trga izkazal za najboljši nakup ravno pri nas. Vsak se sam odloči, a po mojem skromnem mnenju je mogoče čas bolje porabiti, zelo pa dvomim tudi v ekonomsko in okoljsko smiselnost takšnega početja.

Kako si sam izboriš boljšo ceno ?

S tem, ko po zaslugi tvojih rednih nakupov Rifuzl raste, imamo tudi vedno večji vpliv pri dobaviteljih in dobivamo z rastjo boljše nabavne pogoje. Ekonomisti temu pojavu pravijo ekonomija obsega. Tisti, ki od tega efekta najbolj profitira, pa si ti. Kako? Cenejše pogoje, ki jih dobimo z večjimi nabavnimi količinami, v Rifuzlu prenašamo na naše prodajne cene, kar v praksi pomeni, da sčasoma cene naše ponudbe padajo.

V Rifuzlu ne najdeš akcijskih izdelkov (razen za izdelke s krajšim rokom trajanja), kartic zvestobe in tudi nimamo namena s takšnimi načini manipulacije privabljati stranke v trgovino v prihodnje. Cene izdelkov so realne in ne umetno napihnjene, da so potem s popusti in akcijami lahko navidezno znižane. Z drugimi besedami, cene so postavljene tako, da pokrijemo stroške obratovanja in zagotovimo naš obstoj. In zaradi ekonomije obsega, predvsem pa zato, ker delamo nekaj dobrega in nas stranke pri tem podpirate, bodo v povprečju cene pri nas šle navzdol.

Konkreten primer: ko pišem ta članek, Manca v Rifuzlu ravno spreminja ceno liofiliziranega sadja - izdelek, ki ga mnoge stranke obožujete. Lansko leto je to bila novost na trgu in naš dobavitelj Majini Hrustljavčki se je s tem poslom šele začenjal ukvarjati. Od kmetov so odkupili in liofilizirali manjše količine različnega sadja. Ker je bilo povpraševanje po tem izdelku v naši trgovini veliko, so letos sadje odkupili v veliko večjih količinah, kar pomeni, da so tudi dobili precej nižjo ceno. Tako so tudi nam lahko ponudili boljšo nabavno ceno.

Trgovec ima v takšni situaciji tri izbire. Lahko pusti ceno izdelka na polici nespremenjeno in razliko boljših nabavnih pogojev pobaše v svoj žep. Lahko oglašuje popust tega izdelka in s tem poskuša pridobiti več ljudi v trgovino. Ali pa transparentno in brez ovinkarjenja zniža ceno izdelku in s tem nagradi svoje stranke za njihovo zvestobo.

Za ta zadnjo varijanto se vedno znova odločimo mi.

Cena liofiliziranega sadja, ki je bila do sedaj 24,90 eur/100 g, je od danes naprej le še 13,90 eur/100 g. To je -44% nižja.

Rifuzl nikoli ne bo najcenejši

Prvi podnaslov tega eseja (Kako so lahko cene pri vas višje, če so izdelki brez embalaže) je v resnici zavajujoč. Sporoča, kot da so na splošno izdelki pri nas dražji, kar pa ni res. To nam tisti, ki redno kupujete pri nas in primerjate cene z drugimi trgovinami, tudi poveste. Seveda je pomembno, da primerjamo jabolka z jabolkami in ne s hruškami. 

Kot so si avtomobili različni in ne stanejo isto (čeprav vsi opravljajo isto nalogo, nas pripeljejo iz točke A v točko B), tako tudi vsi izdelki nisto isti. Primerjava najcenejših testenin v diskontu z ekološkimi Gabaronijevimi v Rifuzlovi ponudbi ni na mestu. Tako da tu lahko razčistimo še eno stvar: 

Rifuzl nikoli ne bo najcenejša trgovina. Kot sem zgoraj citiral Tonija, ceno vedno nekdo plača - velikokrat naš planet, ki pa je samo eden. ?

Obljubim pa, da boš pri nas našel-la cenovno ugodne, kvalitetne izdelke in da zaradi cen ne bomo delali kompromisov naše lestvice načel. Ker delati prav in delati dobro je pomembnejše, kot delati s čim večjim dobičkom.

Da ne bom govoril samo jaz, ta esej zaključujem s komentarji o cenah, ki ste nam jih poslali vi (priznam, izbral sem bolj tiste pozitivne, vzpodbudne). Vabljen-a, da tudi ti pokomentiraš naše cene spodaj v komentarjih.

Včeraj sem bila pri Manci v trgovini in moram reči, da čedalje bolj z veseljem hodim k vama ?. Včeraj sem bila v Rifuzlu po moje četrtič in počasi v praksi pri sebi doma spoznavam vrednost zero waste nakupovanje. Priznam, ne uspe mi vedno, a če primerjam moje navade od ladni do letos, sem vsaj za 50 % spremenila in prešla na trajnostne izdelke.Kot sem že zapisala Sabini na FB / Mami na vrtu, povem še vama. Hrana in ostali izdelki, ki jih ponujata v Rifulzu so polnega, kvalitetnega predvsem pa slovenskega okusa in zato toliko bolj dragoceni in izdatni. Pred cca 2 mesecema ali morda nekoliko več, sem svojo asistentko poslala k vama po detergent za posodo, oljčno olje in mislim, da še eno drugo malenkost. Ko je dekle prišlo z izdelki, me je informiralo, da to pa ja ne gre, ker je vse full drago in da če bom z nakupovanjem vaših izdelkov nadaljevala, bom bankrotilrala ?.

No dnevi so minevali, nato tedni in glej ga zlomka v tem tednu v ponedeljek sem ugotovila, da mi bo olje pošlo in pošel mi je tudi detergent za pranje posode. Razmišljala sem kdaj sem ga kupila? Nisem se mogla več spomniti in ugotovila sem, da te izdelke imela res ogromno časa, praktično vsaj dva polna meseca in čez. Zato sem začela ugotavljati, da se tovrstno nakupovanje zares izplača. Super. Prejšni teden sem pri vas kupila maslo, domačo vegeto. Maslo mi samo namazano na kruh ne deluje preveč okusno. A ga vseeno jem skupaj z domačo jagodno marmelado, ki jo sama kuham. Včeraj pa sem dobila od neke znanke še domač krompir, ki sem si ga skuhala, nanj dala maslo iz Rifuzla ter vegeto in okusi so bili ppopolni. Res super.

Draga moja, bodita vztrajna, pogumna in želim vama čimveč zadovoljnih strank. Mene sta že osvojila, še zlasti zato, ker je pri vama v trgovini tako prijetno domače vzdušje in Manca res rada pomaga ?. 

Lep konec tedna in uživajte

Metka Knez

Hej! Jaz se popolnoma strinjam z naslednjimi storiji. Marsikdo sploh ne ve, kje mu odteka denar. Kavice, cigareti, vsak večer vino... ki bi jih lahko pretvorili v nakup polnovrednih živil brez embalaže, ki so dolgoročno boljša za naše zdravje. Tako bi tudi prihranili pri stroških, ki nastanejo ob zdravstvenih težavah na stara leta. Skratka, vse se nekako zgliha ?

V mojem primeru pa sem do ZW načina življenja pristopila kot študentka, ki prehaja v freelance status. Sama nikoli nisem kofetkala, kadila in denar res ni kar letel, vse je bilo premišljeno in skromno, vsak nakup skrbno načrtovan. Zato se meni osebno nakupovanje brez embalaže zdi dražje, kljub temu, da ga podpiram na vso moč. Potem pride frustracija, ker bi pa ne moreš ? Ampak ostajam optimistična, da se bo moja finančna situacija kmalu izboljšala in bom lahko z denarnico podpirala tisto, v kar verjamem. Zaenkrat se trudim, koliko se pač lahko ?

Sem pa jezna, ko dobro situirani ljudje rečejo, da so ZW produkti dragi.

@marusafakin

"Uf, kakšne cene." je bila misel ob mojem prvem obisku. Žal se res da marsikaj dobiti precej ceneje zapakirano v plastično vrečko.

Kljub vsemu sem svoje platnene vrečke in kozarce napolnil z rižem in stročnicami za kakih 20€ ter se še isti dan odpeljal na enomesečni dopust, katerega izziv je bil ravno zero waste. S seboj sem vzel še olje, kis in nekaj malega začimb, na dopustu pa sem kupoval izključno sveže sadje in zelenjavo.

Kljub temu, da je bil omenjeni rifuzlov predragi nakup del glavnega obroka prav vsak dan, sem se domov vrnil s skoraj polovico zaloge. Dopolnil sem jo šele danes, skoraj dva meseca kasneje.

Ne vem no ... ~15€/mesec + sadje&zelenjava. Draga moji rifuzlčki, tole bom še pošteno premislil, če se mi finančno splača. Vrečka čipsa je žal cenejša, prav tako tudi vsa sprocesirana in nezdrava hrana.

Resno, edino obžalovanje, ki ga imam je, da sem čakal skoraj celo leto, da sem vas obiskal. Hvala, ker Ljubljani (in celi Sloveniji) kažete kaj resnično pomeni ZeroWaste! ?

@tomaz.kocman